Marko Gavriloski (1985) je odraščal v najmlajšem slovenskem mestu, v središču doline jezer in gradov. A nikoli ni odrasel. Ne čisto zares. Biti odrasel je včasih tako dolgočasno, zato se potaplja v pravljične svetove, jih preureja, čisti in na novo ustvarja. Večni sanjač in deček, ki leti nad oblaki, išče besede. Tiste prave, ki požgečkajo dušo in ustvarijo krila. Da mu lahko nad oblake sledijo tudi drugi. Morda ni naključje, da je njegove prve zgodbe o žabi Poloni, palčku Ušesniku, Žajfku in mnogih drugih objavil ravno Galeb.
Sicer pa rad vrtnari, opazuje vlačilce in skrbi za dva udomačena mucka. Frido in Foksija. Včasih se preveč zasanja in velikokrat zamuja, da ga morajo ilustratorji zbadati s svojimi čopiči. Rad ima stročji fižol in saksofon, a se boji temnih noči, v katerih ga čakajo še vse neodkrite pošasti in drugi junaki, ki jih mora opisati v zgodbah.
Še nekaj odraslih drobtinic: po izobrazbi je univ. dipl. kulturolog in socialni antropolog, študij pa je nadaljeval na študijskem programu 3. stopnje Zgodnje učenje na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.
Pobuda izpeljana s podporo Avtonomne Dežele Furlanije Julijske Krajine /